Act 4 | SlvZNZ | STEP | Medtem ko so Peter in drugi apostoli še govorili ljudstvu, se je prerinilo nekaj duhovnikov, poglavar tempeljske straže in nekaj saducejev v ospredje.

Acts 4

Petra in Janeza zaslišujejo

1 Medtem ko so Peter in drugi apostoli še govorili ljudstvu, se je prerinilo nekaj duhovnikov, poglavar tempeljske straže in nekaj saducejev v ospredje. 2 Razburjali so se, ker sta Peter in Janez javno učila, da je vstajenje od mrtvih dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati, kar potrjuje tudi Jezusovo vstajenje. 3 Apostole so čez noč vrgli v ječo, kajti med tem se je že znočilo. 4 Mnogi poslušalci pa so sprejeli vero, ko so poslušali pridigo apostolov, tako da je zdaj cerkev štela okrog pet tisoč mož.

5 Za naslednje jutro pa so sklicali zbor vseh judovskih voditeljev v Jeruzalemu. 6 Veliki duhovnik Hana, poleg njega pa še Kajfa, Janez, Aleksander in drugi sorodniki velikega duhovnika so bili prisotni. 7 Naročili so, naj privedejo Petra in Janeza ter so ju vprašali: “S kakšno močjo in s čigavo avtoriteto sta storila to?” 8 Peter, ki je bil poln Svetega Duha, jim je odgovoril: “Voditelji in starešine našega ljudstva! 9 Če mislite na dobro delo, ki sva ga storila hromemu človeku in vas zanima, kako je ozdravel, 10 z veseljem odgovoriva vam in tudi vsemu izraelskemu ljudstvu na to vprašanje: To se je zgodilo v imenu Jezusa Kristusa iz Nazareta. On je ta, ki ste ga križali in katerega je Bog obudil od mrtvih. Po njegovi moči je ta človek ozdravel. 11 Jezus namreč, Mesija, je tisti, o katerem govori Sveto pismo, ko pravi:

‘Kamen, ki ste ga vi zidarji vrgli proč,
je zdaj postal temeljni kamen’.
12 Nihče drug razen njega nas ne more rešiti. Tudi ni drugega imena pod nebom, ki bi moglo rešiti človeka.”

13 Člani zbora so se čudili, ko so videli, kako neustrašeno sta Peter in Janez govorila; vedeli pa so, da sta bila preprosta človeka, ki nikoli nista študirala teologije. Bilo jim je jasno, da sta bila Jezusova učenca. 14 Čudeža pa niso mogli zanikati, kajti ozdravljeni je stal poleg njih. 15 Obtoženca so poslali ven iz sodne dvorane, da bi se posvetovali.

16 “Kaj naj storimo s tema človekoma?” so se spraševali. “Ne moremo zanikati, da sta v Jeruzalemu storila čudež. Saj so mnogi bili temu priče in so videli s svojimi očmi. 17 Da pa to ne bi imelo prevelikega vpliva na ljudstvo, jima bomo strogo naročili, naj nikdar več ne pripovedujeta o tem Jezusu.” 18 Ko so spet poklicali apostola v sodno dvorano, so jima zelo odločno prepovedali, da bi javno govorila o Jezusu. 19 Peter in Janez pa sta odgovorila: “Ali boste res zahtevali od naju, da vas poslušava bolj kot Boga? 20 Ne moreva namreč zamolčati tega, kar sva videla in slišala!” 21 Tedaj je sodni zbor še enkrat opomnil apostola, vendar so ju izpustili, ker so se bali nemirov med ljudstvom. Vsi ljudje v Jeruzalemu so slavili Boga, ki je storil tak čudež skozi Petra in Janeza. 22 Ozdravljeni človek je bil hrom štirideset let.

Apostola poročata cerkvi

23 Takoj ko sta bila Peter in Janez spet svobodna, sta se vrnila k drugim kristjanom ^{▼▼V izvirniku: k svojim.} in poročala, kaj so jima zabičali veliki duhovniki in voditelji ljudstva. 24 Potem so skupaj molili Boga: “Gospod, ti si ustvaril nebo, zemljo in morje in poleg tega še vse, kar živi. 25 Tvoje so besede, ki jih je izgovoril naš oče David, tvoj služabnik, ko ga je navdihnil Sveti Duh:

‘Zakaj vrvijo pogani in ljudstva kujejo nesmiselne načrte?
26 Oblastniki na zemlji se pripravljajo
in vladarji se združujejo proti Bogu
in njegovemu Maziljencu.’ ^{▼▼Psalm 2,1-2.}
27 Prav to se je zgodilo v tem mestu. Zedinili so se Herod in Pilat, Rimljani in ves Izrael. Združili so se v borbi proti Jezusu, tvojemu svetemu Sinu, ki si ga ti izvolil. 28 Vendar so storili samo to, kar si ti v svoji moči in volji že pred davnimi časi sklenil. 29 Zdaj pa, Gospod, poslušaj njihove grožnje! Pomagaj vsem, ki verujejo vate, da bi tvoje sporočilo oznanjali brez strahu drugim. 30 Pokaži svojo moč! Naj se godijo čudeži in ozdravljenja v imenu tvojega svetega Sina Jezusa!” 31 Ko so končali molitev, se je potresla hiša, kjer so bili zbrani. Vsi so se napolnili s Svetim Duhom in so oznanjali Božjo besedo hrabro in brez strahu.

Cerkev raste

32 Vsi kristjani so bili enodušni in enega srca. Nihče ni smatral svojega imetja za privatno lastnino, ampak je bilo vse skupna last. 33 Prepričljivo so apostoli pripovedovali o Jezusovem vstajenju in vsi so uživali velik ugled. ^{▼▼V izvirniku: in velika milost je bila na vseh njih.} 34 Nikomur v cerkvi ni ničesar manjkalo, kajti tisti, ki so imeli njive in hiše, so jih prodali. 35 Denar so dali apostolom, da bi ga razdelili med potrebne. 36 Eden izmed darovalcev je bil Jožef s Cipra. Apostoli so mu dali ime Barnaba, kar pomeni “Tolažnik”. 37 Ta Jožef je prodal svojo njivo, denar pa je dal apostolom.